Zgodovinsko ozadje v literaturi:

Ime Boča je na poseben, nenavaden način pritegnil v srednjeveško pripovedko o vitezu Parcivalu in o svetem gralu romantični zgodovinar Davorin Žunkovič, ki mu naš Boč ni nič drugega kot bajni Monsalvatsch, na katerem stoji Gralov hram, v njem pa čuvajo izbrani vitezi čudotvorno torilce z rešnjo krvjo Odrešnikovo. Slovstveni pismouki doslej še niso zanesljivo dognali, kje bi bila ta tajnosti polna gora, nje ime se razlaga iz latinskega Mons salvationis in iz satofrancoskega Montsalvage. Iskali so jo nekje ob vznožju Pirenejev. Naš zgodovinar, pa je to vprašanje kaj preprosto rešil s tem, da je razkrojil zagonetno besedilo v njene dozdevne sestavine. Mont+ sal+Vatsch= gora zal(i) Boč. "Zal" ima v starejši dobi še pomen - velik, postaven, zajeten. Ti prilastki vsekakor pritičejo Boču. Podpirajo ga tudi drugi geografski momenti, ki jih sproži Wolfram von Eschenbachov Parcval. V 9. spevu opeva, kako je Parcival junakoval po naši domovini ter navaja imena krajev, ki bi se dala istovetiti z današnjimi imeni. Tudi studeniški upravitelj Hytrek, je trdil da je na vrhu Boča zasledil ruševine templja. (Vir iz knjigice-Od Špelke do lušečkih vil).

Ljubljeni, mi smo dediči tega velikega Duha.